Skip to main content

Home/ Internetni praktikum/ Group items tagged med

Rss Feed Group items tagged

Blaž Gobec

Internet pomembnejši od mehanika | Dnevnik.si - 1 views

  • Internet pomembnejši od mehanika
  • Da, kupci postajajo vedno bolj »pismeni« tudi na tem področju, zato tudi zanje velja: če nimaš urejenih, enostavnih, preglednih in tako ali drugačne informativnih in privlačnih internetnih strani, je skorajda tako, kot da te ni.
  • Slovenci smo »internetni« narod, ki spada v evropsko povprečje, čeravno so trendi v zadnjem času vse manj spodbudni. Na Fakulteti za družbene vede so v okviru raziskave RIS (Raba interneta v Sloveniji) zaznali, da je bila Slovenija v začetnem obdobju interneta, sredi devetdesetih let, na tem področju pravzaprav še med vodilnimi državami v Evropi, v preteklem desetletju je skorajda v vseh pogledih zdrknila v povprečje, v tem desetletju pa drsi že v podpovprečje, in je nad povprečjem Evropske unije le še v redkih indikatorjih (predvsem v bolj splošnih vidikih informacijske pismenosti in infrastrukture).
  • ...4 more annotations...
  • Tako je po njihovem mnenju internet pri avtomobilih postal najpomembnejši medij v informativno-nakupnem procesu in je že takrat prehitel vse druge medije
  • Če nam danes torej svet leži na dlani, je povsem logično, da brez njega ne morejo živeti in preživeti niti avtomobilske tovarne ter prodajalci in zastopniki, ki se vsak dan borijo za naklonjenost kupcev.
  • 34 odstotkov voznikov, ki uporabljajo internet, želi, da jih prodajalec v procesu nakupa usmerja na informacije prek interneta, 33 odstotkov pa je načeloma že pripravljenih tudi na administrativni del nakupa prek interneta. 2,4 milijarde ljudi je sredi leta 2012 v svetovnem merilu uporabljalo internet, še konec leta 2000 pa jih je bilo po podatkih Internet World Stats le 361 milijonov. 518 milijonov je uporabnikov interneta v Evropi od skupno 821 milijonov prebivalcev, kar pomeni, da ga uporablja 63 odstotkov prebivalstva. Večina kupcev, sploh tistih mlajše generacije, pred obiskom prodajnega salona zbere informacije na naši spletni strani. V salon pridejo že skoraj odločeni glede nakupa ali pa imajo zelo dodelana vprašanja glede vozila, storitve oziroma ponudbe.Ksenija Hiti, Renault
  • Večina kupcev, sploh tistih mlajše generacije, pred obiskom prodajnega salona zbere informacije na naši spletni strani. V salon pridejo že skoraj odločeni glede nakupa ali pa imajo zelo dodelana vprašanja glede vozila, storitve oziroma ponudbe,
anonymous

Preobremenjenost z informacijami | Dnevnik.si - 0 views

  • Preobremenjenost z informacijami
  • V zadnjih 100 letih je prišlo do silnega razvoja vseh področij znanosti, takšnega razvoja, kot ga svet v času dveh generacij še ni doživel.
  • Napredek v informacijski znanosti predstavlja za posameznika napor pri razumevanju kompleksnosti vsebin, tematik in področij ter zastavljenih vprašanj.
  • ...1 more annotation...
  • Joseph Stiglitz je leta 2001 prejel Nobelovo nagrado za ekonomijo za svoje delo na področju asimetrije informacij in odnosa med principalom in agentom. Asimetrija informacij proučuje odnose med subjektoma, pri kateri razpolaga agent z več informacijami, kot jih ima na voljo principal.
nikasvajncer

Mladi in internet | MLADINA.si - 0 views

  • Internet in računalnike v nasprotju s splošnim prepričanjem več uporabljajo odrasli kot mladostniki. Najstniki veliko manj dostopajo do interneta in tam preživijo tudi manj časa kot odrasli. Raziskave so pokazale, da najstniki preživijo na internetu povprečno 303 minut mesečno, odrasle osebe pa kar 728 minut. Najstniki jih prehitevajo le po uporabi različnih spletnih strani. Medtem ko fante najbolj privlačijo igre, izdelava strani ter presnemavanje programske opreme in glasbe, dekleta internet uporabljajo v bolj praktične namene. Ukvarjajo se z zbiranjem online periodike, pošiljajo elektronske čestitke, uporabljajo ga za izdelavo domačih nalog in kot komunikacijsko sredstvo.
  • Z internetom se je seznanilo že 86,1 odstotka slovenskih srednješolcev, preostanek pa z njim še ni imel stika. Vendar je internet pri srednješolcih še vedno medij, ki mu je namenjeno najmanj poudarka in tudi časa.
  • medtem ko je internetu posvečeno 9 odstotkov dijaškega delovnika.
  • ...4 more annotations...
  • Povprečna uporaba interneta med dijaki je 0,4 ure dnevno oziroma pol ure med vikendi, iz česar sledi, da slovenski dijaki na mesec preždijo na svetovnem spletu povprečno kar 768 minut.
  • V primerjavi z drugimi mediji so na internetu najbolj zanimive informacije o - internetu, saj 46,9 odstotka anketiranih informacije o tej problematiki pobira z interneta. Sledi mu računalništvo s 34,7 odstotka ter komunikacije s 33,4 odstotka.
  • Spletne strani imajo po mnenju dijakov precej prednosti pred tiskanimi stranmi, saj jih 63 odstotkov meni, da imajo večjo možnost izbire tem ter iskanja povezav in dopolnilnih informacij, natančnosti informacij pa dajejo enakovredno mesto s tiskanimi stranmi.
  • Dostop do interneta dijakom še vedno krojijo starši, predvsem tistim, ki imajo možnost dostopa na internet od doma. Več kot četrtini, 27,4 odstotka, so starši že prepovedali uporabo interneta. 19,2 odstotka si je takšen vzgojni ukrep prislužilo, ker so predolgo viseli na internetu, 8,1 pa, ker se starši niso strinjali z načinom uporabe.
TjasaP

Kukiji, piškotki ali tudi kolački | Dnevnik.si - 0 views

  • Kukiji, piškotki ali tudi kolački (angl. "cookies") so majhne datoteke, ki jih pošlje strežnik obiskane spletne predstavitve v računalnik obiskovalca. Na tej osnovi ob naslednjem obisku prepozna obiskovalca (natančneje, njegov računalnik). Ko se obiskovalec vrne na spletno predstavitev, od katere je že prejel piškotek, strežnik prikliče informacije o tem uporabniku: kdaj je stran že obiskal, po katerih straneh oziroma vsebinah je brskal, na katere oglase je kliknil; skratka, prikliče podatke o njegovem gibanju po spletni predstavitvi. Če pa kukije uporablja oglaševalski posrednik, ki servisira oglase na več spletnih mestih v svoji mreži (na primer Httpool ali Central Iprom) v svetovnem spletu, pa se zbira bistveno več podatkov, in sicer gibanje uporabnika po vseh spletnih predstavitvah, ki so v mreži.
  • Piškotki torej omogočajo prepoznavanje novih in vračajočih se obiskovalcev, štetje ponovnih obiskov ter kaj si obiskovalci ogledujejo na tej in drugih spletnih straneh. S takim identificiranjem obiskovalcev je možna učinkovitejša komunikacija med tržniki in (vsaj potencialnimi) kupci.
  • Piškotki omogočajo prikrojevanje sporočil v skladu z interesi in potrebami potrošnikov ter personalizacijo in s tem večjo funkcionalnost spletnih strani, poleg tega pa se lahko podatki o obnašanju potrošnikov povežejo z bazami podatkov, s čimer se učinkovitost kukijev še dodatno izboljša.
  • ...6 more annotations...
  • Piškotki po drugi strani povzročajo drugačne težave. Kot prvo, nad takim ciljanjem večina uporabnikov ni posebno navdušena. Ravno nasprotno, nadzor nad obnašanjem v spletu dojemajo kot ogrožanje svoje zasebnosti.
  • nekatere oglaševalske mreže, ki že ponujajo storitve brez kolačkov ("cooky-free")
  • Z njihovo uporabo se namreč ciljanje oglaševalskih segmentov bistveno izboljša. Kukiji služijo tudi za oceno različnih obiskovalcev, čeprav pri tem nastaja nekoliko več težav.
  • Druga nevarnost, ki kukijem grozi s strani uporabnikov, je dejstvo, da jih podjetja, organizacije in uporabniki občasno brišejo. V takem primeru uporabnikov računalnik ob naslednjem obisku nastopa kot nov uporabnik, prejme nov piškotek in s tem temeljito zmede statistike
  • V primeru porasta zaskrbljenosti za varnost bodo piškotki razmeroma hitro izginili tudi iz domačih računalnikov.
  • Piškotki so torej idealno orodje za spletno oglaševanje in za siceršnje marketinško komuniciranje v internetu. Za zdaj se sicer zdi, da njihova uporaba še ni ogrožena in da daje znatne rezultate, vendar v prihodnosti utegnejo nastati večje spremembe.
nikasvajncer

Kdaj hitri internet tudi v Sloveniji | MLADINA.si - 1 views

  • Kakšna so prihodnja pota interneta? Nedvomno zelo hitra, saj najnovejše tehnologije omogočajo že enormne hitrosti prenosa podatkov po internetnih hrbtiščih. Najnovejša transevropska povezava GEANT, ki so jo z 80 milijoni evrov požegnali tudi evropski komisarji, v katero bo vključeno 30 evropskih držav (med njimi tudi Slovenija), bo delovala s hitrostjo 2,5 Gbit/s, v prihodnosti pa naj bi jo nadgradili kar na 100 Gbit/s.
  • Onstran luže sicer še vedno prevladujejo kabelski modemi, predvsem zaradi ugodne cene neomejenega dostopa do interneta, ki znaša okoli 40 dolarjev na mesec. Toda že v nekaj letih naj bi ADSL postavil kabelske modeme na stranski tir. Toda v Evropi se ga telekomi bolj ali manj otepajo, saj naj bi precej omajal njihove mogočne položaje, ki so jih pridobili z dolgoletnim monopolom.
  • "Kabelski modemi imajo problem, da če se nabere preveč ljudi, začenjajo padati hitrosti. Uporabniki si delijo frekvenčni pas po istem sistemu kot lokalne mreže Ethernet. Iz tega pasu, ki ga lahko da kabel, se izreže neki frekvenčen pas in nanj so vezani "radijski" modemi. Vsi naenkrat, in lahko pride do konfliktov. Hitrosti pri preveliki obremenitvi začnejo padati in ta zadeva ni neomejena. V primerjavi z ISDN pa je zadeva cenovno še precej ugodna, saj si priključen 24 ur dnevno,"
1 - 5 of 5
Showing 20 items per page