Internet in računalnike v nasprotju s splošnim prepričanjem več uporabljajo odrasli kot mladostniki. Najstniki veliko manj dostopajo do interneta in tam preživijo tudi manj časa kot odrasli. Raziskave so pokazale, da najstniki preživijo na internetu povprečno 303 minut mesečno, odrasle osebe pa kar 728 minut. Najstniki jih prehitevajo le po uporabi različnih spletnih strani. Medtem ko fante najbolj privlačijo igre, izdelava strani ter presnemavanje programske opreme in glasbe, dekleta internet uporabljajo v bolj praktične namene. Ukvarjajo se z zbiranjem online periodike, pošiljajo elektronske čestitke, uporabljajo ga za izdelavo domačih nalog in kot komunikacijsko sredstvo.

Z internetom se je seznanilo že 86,1 odstotka slovenskih srednješolcev, preostanek pa z njim še ni imel stika. Vendar je internet pri srednješolcih še vedno medij, ki mu je namenjeno najmanj poudarka in tudi časa.

medtem ko je internetu posvečeno 9 odstotkov dijaškega delovnika.

TripAdvisor, the consumer website for travellers, faces the threat of a lawsuit from hoteliers and others who claim they are being damaged by unsubstantiated and malicious reviews. The website, it appears, may have to fight its corner in court.

The internet has increased consumer power and started to even up the balance.

The internet has given ordinary consumers a voice. And if existing sites have their wings clipped by disgruntled businesses, others will simply spring up to replace them.

In a groundbreaking study, researchers used MRI scanners to reveal abnormalities in the brains of adolescents who spent many hours on the internet, to the detriment of their social and personal lives.

An estimated 5 to 10 per cent of internet users are thought to be addicted – meaning they are unable to control their use.

"The majority of people we see with serious internet addiction are gamers – people who spend long hours in roles in various games that cause them to disregard their obligations.

There are the questions you ask friends, family and close confidants. And then there are the questions you ask the Internet.

“Your search engine is your best friend, and you talk to it about everything, even things you might not talk about to your real best friends,”

Scientists at Toshiba and Cambridge University have perfected a technique that offers a less expensive way to ensure the security of the high-speed fiber optic cables that are the backbone of the modern Internet.

But they will also be valuable for protecting financial data and ultimately all information transmitted over the Internet.

The approach is based on quantum physics, which offers the ability to exchange information in a way that the act of eavesdropping on the communication would be immediately apparent.

Kakšna so prihodnja pota interneta? Nedvomno zelo hitra, saj najnovejše tehnologije omogočajo že enormne hitrosti prenosa podatkov po internetnih hrbtiščih. Najnovejša transevropska povezava GEANT, ki so jo z 80 milijoni evrov požegnali tudi evropski komisarji, v katero bo vključeno 30 evropskih držav (med njimi tudi Slovenija), bo delovala s hitrostjo 2,5 Gbit/s, v prihodnosti pa naj bi jo nadgradili kar na 100 Gbit/s.

Onstran luže sicer še vedno prevladujejo kabelski modemi, predvsem zaradi ugodne cene neomejenega dostopa do interneta, ki znaša okoli 40 dolarjev na mesec. Toda že v nekaj letih naj bi ADSL postavil kabelske modeme na stranski tir. Toda v Evropi se ga telekomi bolj ali manj otepajo, saj naj bi precej omajal njihove mogočne položaje, ki so jih pridobili z dolgoletnim monopolom.

"Kabelski modemi imajo problem, da če se nabere preveč ljudi, začenjajo padati hitrosti. Uporabniki si delijo frekvenčni pas po istem sistemu kot lokalne mreže Ethernet. Iz tega pasu, ki ga lahko da kabel, se izreže neki frekvenčen pas in nanj so vezani "radijski" modemi. Vsi naenkrat, in lahko pride do konfliktov. Hitrosti pri preveliki obremenitvi začnejo padati in ta zadeva ni neomejena. V primerjavi z ISDN pa je zadeva cenovno še precej ugodna, saj si priključen 24 ur dnevno,"